Obisk kraške restavracije nam je prijetno napolnil prazne trebuščke
Kolesarki vikend je bil skrbno načrtovan. Sama trasa kolesarjenja je bila speljana tako, da bomo na svoji kolesarski poti obiskali manj znane kraje in vasi in s tem razširili svoja obzorja. To so bile poti, ki jih z avtomobilom skoraj ne moreš prevoziti, s kolesom pa je vse mogoče, pa še opazovanje pokrajine je bolj varno s kolesa kot med vožnjo iz avtomobila.
Načrtovani so bili tudi krajši in daljši postanki, ki pa niso predvidevali obisk kakršne koli restavracije, malico za te postanke smo imeli s seboj. Obisk restavracije je bil predviden le ob koncu obeh načrtovanih kolesarskih poti, v krajih kjer imamo rezervirana prenočišča. Pa še vedno do sedaj smo imeli izjeme in tako je bilo tudi sedaj. Nekje na polovici naše kolesarske poti prvega dne, smo nekje na kraškem robu naleteli na vas, kjer so prav tisti dan vse vaške restavracije ponujale domače kraške dobrote, kot nekakšni dnevi odprtih vrat. Pravzaprav sta bile v tisti vasi le dve restavracije. Že pri vhodu v vas je nad cesto visel transparent z napisom dnevi kraškega pršuta in terana. Takoj smo vedeli, da bomo en obrok današnje malice odnesli s seboj do cilja. Ustavimo se kar pri prvi restavraciji, kjer je bila prosta samo še ena velika miza na terasi pod ogromno lipo, ki je dajala prijetno senco v sicer ne tako vročem jesenskem popoldnevu. Kolesa prislonimo na ograjo in posedemo okrog lesene mize. Gospodinja kar hitro pobere naše naročilo, dva pladnja narezanega pršuta z olivami in sirom ter svežim domačim belim kruhom, vse to pa bomo zalili s bokalom domačega terana.
Vse je bilo tako okusno in količinsko veliko, da smo obisk naslednje restavracije kar preskočili in smo prijetno polnih trebuhov in v začetku težkih nog poganjali naprej proti cilju prvega dne. Še dobro, da je bilo prvih nekaj kilometrov spusta, da smo ogreli mišice na nogah.